Park

V davni preteklosti je severno jadransko obalo pokrival gozd zimzelenega hrasta – črnike. Z gojenjem kulturnih rastlin, pašo živine, požari so se gozdovi iztrebili. Ostala so skromna travišča, z deževjem in vetrovi se je tanka plast zemlje tanjšala in izginjala. Področja nekdanjih gozdov je preraslo nizko grmičevje. Posamične sredozemske rastline lahko najdemo celo na južnih obronkih Alp, do koder segajo vplivi mediteranske klime. Prave sredozemske rastline najdemo na slovenski obali na predelih v dolini Dragonje, ter pri Ospu in Črnem kalu, kjer so tla prekrita z apnencem.

Slovensko obalo v glavnem prekriva fliš – kamninska podlaga, ki je slabo propustna za vodo in se segreva počasneje kot apnenec, to pa preprečuje rast toploljubnih sredozemskih rastlin. Slovensko obalo zato uvrščamo v submediteransko območje, poraslo s submediteranskim rastlinjem.

Park Zdravilišča - meri približno sedem hektarjev - na tej površini uspeva več kot 4.500 večjih rastlin (dreves, grmovnic, vzpenjalk), ki pripadajo več kot 230 vrstam, izvirajo pa iz vseh kontinentov. Prevladujejo iglavci (sredozemska cipresa, črni bor, cedra), med grmovnicami je največ oleandrov, lovora in lepljivke, med manjšimi grmički prevladujejo rožmarin, sivka, mirta in jagodičnice.

Večina rastlin je starih do 50 let, v najstarejšem delu parka pa starost 120 – 150 let častijo nekateri predstavniki hrasta puhovca in bresta.

LIPA MIRU

Na sedmih mestih po Sloveniji so na prvi pomladni dan v petek, 21. marca 2003, posadili drevesa miru - sedem lip. Na Obali je bila lipa miru posajena v parku našega zdravilišča. Zaželimo drevesom miru, da se razkošatijo in razcvetijo. Naj zrastejo v velike, čudovite lipe, ki bodo širile okoli sebe atmosfero miru in prijateljstva, da bodo ljudje z veseljem zahajali k njim. Naj nas ne samo spominjajo na lepe čase, marveč te čase prinesejo iz spominov preteklosti in iz vizij prihodnosti v sedanjost. Naj se zakoreninijo in iz zemlje črpajo sok življenja in naj nikoli ne usahnejo. Naj bodo središča miru za nas in prihodnje rodove...

KAKI DREVO

Na travniku, blizu POTI DONATORJEV raste z mrežo obdana rastlina in kovinska tablica z napisom:

»Ta kaki je zrasel iz drevesa, ki je edino preživelo posledice atomske bombe v Nagasakiju leta 1945. To drevo sta rešila dr. Ebinuma in umetnik Migajima iz Japonske. Pri nas so ga posadili otroci iz OŠ Anton Ukmar iz Kopra, na pobudo združenja staršev in otrok Sezam iz Ljubljane skupaj s kiparjem Jakovom Brdarjem.«